En penzionist na Tajskem, da o pivu niti ne govorimo

– kaj so mi rekli strici – resnica je malce drugačna – prispeti moramo  – brez obleke tudi tukaj ne gre – spanje je nujno zlo brez katerega ne gre – tudi pojesti je treba nekaj – še več popiti – kaj pa dekleta in ostale zabavne stvari

Preden sem se podal na tole mojo polletno avanturo na drugi konec sveta, so bile informacije o tem »kolko košta«, sila obetavne. Fantje so mi govorili, da jih mesec življenja na Tajskem, s spremljevalko vred, stane okoli 850 ojrov. Se pravi, hrana, spanje, pijača in vroče noči. Tako nekako se jih je dalo razumeti. Nakar sem malo razmislil in si postavil svojo računico. Za vroče noči mi ni, torej bi me po moje bivanje v novi mi domovini stalo kakšnih 650 ojrov. Tudi cene piva so obetale. Pivo po pol ojra. Hrana tako rekoč zastonj. Razen evropska seveda. Ampak saj bomo vendar v Aziji. Če je za njih dobro bo tudi za nas. Knede! Skratka zdelo se mi je, da bo to ljudstvo (to je jaz osebno) dobro in poceni živelo.

Na mojo in mojega »tošla« žalost so se stvari zasukale malce drugače. Seveda na slabše, oziroma dražje. Kje so pobrali tisto pivo po pol ojra, ne bi vedel. Prav zagotovo tudi v trgovini ne. Ali pa, da spremljevalka stane samo 200 ojrov na mesec. Ali fantje ne znajo računati, ali je pa jim je malo mar za dodatne stroške. No, dobro saj to me niti ni tangiralo. Ampak pivo, to me je pa prizadelo. Je pa res, da se »rules« na Tajskem stalno spreminjajo. Pa tudi staroselci in »staroselci – to so turisti, ki že leta in leta obiskujejo Tajsko – so mi kasneje povedali, da so cene tukaj vsako leto višje. Tako, da ima prijatelj Andrej kar prav, ko je ugotovil, da se Tajci enostavno želijo približati cenam nekaterih evropskih držav. Na svoj azijski način seveda.

Pa si malce oglejmo stroškovnik. Sedaj po petih mesecih in pol si upam trditi, da o »lupljenju« turistov že nekaj vem.

Se pravi, najprej je treba na Tajsko pripotovati. Stvar gre lahko tudi drugače, toda običajno turisti priletimo s katerokoli avio kompanijo. Cene se tukaj gibljejo od 500 do 700 ojrov. Govorim za pot iz Slovenije. Pri kartah od 500 do 600 ojrov, bo nadebudni popotnik odletel v Azijo pač iz kakšnega malce oddaljenega letališča. Na primer Munchen ali Benetke. Zdi se mi pa, da tukaj ni prevelike računice, saj te mora nekdo tja pripeljati in priti iskat. Spodobi se, da mu plačaš bencin, eventualne cestnine in še kaj za v kljun. Potem pa npr. Munchen že ni več tako dobra začetna točka. Pa še do tja si od vožnje že utrujen. Zato sem si sam »opedenal« povratno karto Brnik-Amsterdam-BKK. Za 700 ojrov. Problem je edino, da na vmesnih letališčih čakaš kot bebec. Sam sem v Amsterdamu čakal npr. pet ur. To te pa res vidno postara. Da o pivih po pet ojrov niti ne govorimo. Ampak tako je na teh »long distance duck« letih povsod. Nič si ne prebereš. Vsi uživajo, ko te vsega nesrečnega in utrujenega gledajo na letališčih. Da ne »dugovlačim«, če pogledamo, so že stroški prevoza na mesec vrgli 117 ojrov. Pa še pivca nismo popili. Toliko, da se ve!

Nato se je treba malce opremiti. Tudi na Tajskem želijo,   da si vsaj minimalno oblečen. Cunj pa tudi ne boš nosil po svetu v rokah. Saj res! To se pravi, minimalac od obleke, to je štiri gate, štiri majice in ene kratke hlače, te stanejo povprečno okoli 150 batkov po kosu. Treba je povedati, da je to kar dobra roba, saj mi drži že pol leta in je resnično stalno v uporabi. Pa še nahrbtnik, kamor boš to pospravil stane ene štiri batke in s tem smo zaključili. Koliko je že vse skupaj? Približno 1.530 batkov. Tako, to je opravljeno. No, ko smo že pri tem, za pranje tega provianta bomo plačali vsak teden približno 50 batkov. Včasih 70, ko si bomo želeli biti zlikani. Cene pranja so seveda povprečne. Ponekod stane kila pranja umazanih cunj 30 batkov, ponekod 90, v večini primerov pa 50. Tko, pa smo kar se tega tiče »spedenani«. Seveda pa lahko pri krojačih naročiš obleko, ki obsega dvoje srajc, dvoje hlač, en suknjič in stane smešnih 46 ojrov. Narejeno po meri jasno. In menda tudi »silki«. Lahko je Armani, ali pa Versači in kar je še takih znanih znamk. Vse po želji. In vse s »fejki« etiketami!

Zdaj pa poglejmo »spavanac«. Tukaj je tako, kot velja za vse stvari na Tajskem, cena od-do. Lahko si privoščiš sobo v luksuznem hotelu, ki te bo stala približno 3.000 batkov. Kaj  vse je všteto v to ceno, pa ne bi vedel, saj se nikoli nisem prav posebej zanimal za tako nastanitev. Prav gotovo imaš pa na voljo bazen, do dva in »odnašanje riti«, kakršno še nisi doživel. Sam sem malce bolj prizemljen. Take navadne sobe, s kopalnico in spalnico, ter hladilno napravo, ter televizijo in hladilnikom stanejo v polni sezoni okoli 1.000 batkov. Je pa to Tajska in vse zavisi od dogovora. Če boš v sobi dal časa, se da dogovoriti za npr. 800 batkov. Če pa si videti »bogi stvor«, pa kakšnih 700. Sam za sobo nisem nikoli plačal več kot 500 batkov. S klimo, televizijo – ki sem jo rabil, kot pes stranski žep – in hladilnikom. Tega pa že rabimo, kajne! Zadnja soba (tri mesece in pol) me je stala 400 batkov na dan. Ostale uboge duše pa ta isti nekomfort 1.000 batkov. Brez klime, brez TV, ampak s hladilnikom in Wi-Fi v sobi. Se pravi, da me je mesečno spanje stalo 12.000 batkov na mesec. Kar znese po sedanjem tečaju, ko nam je ojro za deset % padel (jebela Grki, kaj nam delate) okoli 265 ojrov.

S ceno hrane je pa tukaj v naši kraljevini vse skupaj prav hecno. Hrana lahko stane od 2.000 batkov (srednje rejen in spitan jastog), pa do 40 batkov (tajski nudeljčki, ki jih kupiš na stojnici). Razlika je naravnost »bruhastična«, ali je pa tudi okus, pa ne bi vedel. Tajci ti po moje lahko »ferderbajo« tudi jastoga. S svojimi omakicami. Seveda pa nisem prepričan, ker za jastoga še nimamo. Dnarja namreč. Seveda pa potrošnja za hrano zavisi od apetita posameznika. Sam jem v tej vročini samo enkrat na dan in lahko rečem, da me hrana v povprečju stane samo kakšnih 2,5 ojra na dan. S sadjem vred. To bi na mesec zneslo okoli 75 ojrov. V to je všteto dvakrat mesečno tudi moje poželenje po evropski hrani. Npr. dunajskemu zrezku in podobne stvari. Se pravi meso v enem kosu in že prej malce soljeno, ne pa postavljeno na mizo popolnoma neslano. Taka veselica te stane recimo 180 batkov. Pohan zrezek, pomfrit in solata. Seveda moraš to ceno najprej najti. Cene so za enako jed namreč zelo različne. No ja, takle mamo!

Madonca! Že dva tedna v BKK spet dve stranki demonstrirata . Samo, da sta to pot rumena in rdeča. Pred leti sta bili zelena in črna. To mi je zadnjič povedala “mama”, ko sem imel na sebi rumeno majico. Češ, da se mi v BKK ne bi dobro godilo, če bi padel v roke “tardečim”. Menda  je bilo tako hudo, da je v trgovinah in sploh in oh povsod zmanjkalo hrane. Na kar je na plan možato stopila policija v vsej svoji veličini, ter s krepkim korakom takoj poklicala na pomoč še vojsko. Tako sedaj redno gledam tajska poročila. Saj iz slikic se da tudi kaj zvedeti, kajne? Letališče zaenkrat še dela, me pa skrbi, kako bom iz Pattaye prišel do njega, če bodo ti norci zaprli vse ceste. Danes 14.03.2010 imamo pa “zakazane” demonstracije, kjer jih bo menda miljon. Ampak zjutraj se jih je zbralo šele 50.000. So mi pa moji tajski prijatelji povedali, da bo to trajalo samo še devet dni. Me pa le malo skrbi, ker vem, da ti Tajci vedno povedo le tisto, kar te bo razveselilo. Ali pa vsaj ne užalostilo. Kar pa ni nujno resnica. Nič, bomo počakali, pa tajski dnevnik gledali in upali na najboljše. Ker, da bi pa zamudil let, to mi pa res ne bi bilo povščeči. Pa glih zdej so se moral spomnt. Jebela tardeči!

S pijačo je pa tukaj velik križ! Pivo in to je edina pijača, ki jo trošim, razen redkih nerazumnih prilik, je po moje strahovito draga. Cene »omiljene« mi alkoholne pijače se v navadnih bircuzih gibljejo med 50 in 80 batkih. To pa pri količini cca. 10 pirčkov na dan ni kar tako. Seveda so mala pivca, da se ne bi kdo zgrozil nad popito količino. Tudi v trgovini ni ta reč ne vem kako poceni. Veliko pivo stane kar 45 batkov, kar vrže 1,34 ojra. De si ne bi kej naredl! Če malce spet preračunam, me je povprečno pivce stalo 60×10 batkov.  Se pravi 600 na dan, kar znese 18.000 na mesec. No, zdaj sem malce pretiraval, saj vsak dan jih pa le ni bilo 10. Vzemimo povprečje 7 , pa smo bliže resnici. To je še vedno zavidljivih 12.600 batkov ali 280  ojrov. Jebela cesta, sej ne moreš,  de verjamaš! Sem pa šele zadnja dva tedna ugotovil, da se da tudi drugače. V gostilnah imajo tudi pločevinke enakega piva, ki pa jih Tajci očitno ne cenijo preveč. Tako pri »mama« stane pločevinka Changa 30 batkov, steklenica Singhe, ki sem jo pil prej pa 70 batkov. Zdaj pa poglejmo. Za tri Singhe sem plačal 210 batkov, sedaj pa za isto ceno dobim sedem »istih govn«. Mater sem star i naivan! Tako, da naj vsak, ki se mu ljubi računati, pogrunta koliko bi lahko prihranil. Ampak, še se bomo videli in takrat bo vse drugače. Samo toliko ti povem Tajska. Ne bo ti lahka!

Ha, jutri pa letimo na Pattayo! K mojim gerlam, de jih še zadnjič vidim. In preživim z njimi še zadnjih 16 dni. Komi čakam. Tle je bil že mal dogcajt. Preveč ljudi me pozna. To niti ni tko fajn.

Dobro, bab sicer načeloma ne trošim – samo načeloma hehehe -, vendar sem precej na tekočem koliko so vredne sladkobe tajskih noči. To pride pač preko  razgovorov s svečenicami tega sladkega življenja. Ki so, mimogrede, precej gobčne. Torej, na lokacijah kjer sem bil, je cena za eno noč, ali pa samo za eno uro, 1.000 batkov. Poleg tega je treba plačati baru, kjer gerla dela, še 200 batkov. To je pravzaprav njihova dnevna plača, kadar nimajo strank, ampak samo visijo in poplesavajo v baru. Izjema je Soi 6 na Pattayi, kjer hoče bar kar 700 batkov. Ti boga! Kaj točno pa bar naredi s tem denarjem, je pa zavito v skrivnost, katero mi niso hoteli razkriti. Če se še prav spomnim so bile edino na Koh Samuiju veseličke malce cenejše. Po 800 batkov. Navali narode. Saj so skoraj enake. Se pa da seveda zmeniti tudi drugače. Tukaj spet zavisi cena od dolžine »rentanja« omenjene karoserije. Ceno se da znižati tudi na tristo batkov na dan, samo zelo težko. Edino v primeru, da si mlad in si ji všeč. Ampak 200 za bar pa ostane. Torej nekako 500 batkov na dan te bi stala lastna ženska na Tajskem. To bi bilo zelo lepo,  če bi bilo res. Pa ni! Zraven se podrazumeva, da tvoja nova spremljevalka tudi »papa«. In naravnost neverjetno je, koliko te »žverce« pojedo. Saj jih ja poznam, pa tudi ko so imele prijatelje smo se družili skupaj. Najmanj pet krat na dan. Jedo namreč. Brez drobnih sadnih prigrizkov jasno. Je pa zadeva taka. Če je bolj ponižne sorte in se bo zadovoljila s pouličnimi restavraciji, te bo to stalo kakšnih 400 batkov na dan. Je pa že tako, da bi vsaj vsake dva dni želela jesti kot »otmena dama«. Takrat pa pripravi 1.000. Pa ti sam ne boš kaj veliko pojedel. Vem, sem bil zraven. Da ne boste mislili, da sem držal svečo. Peter me je povabil na Rajsko plažo skupaj s Kung in punca je za kosilo zmazala eno veliko ribo, pa še pet krožnikov nečesa, kar ga je stalo 1.000 kraljevih novcev. Sam sem se samo čudil in debelo gledal. Ter pil svoje pivce. Seveda »dekuca« na koncu pričakuje tudi kakšno darilce. Mislim, po enem mesecu! In to v obliki kakšnega zlatega nakita. Če maš, pa daš! Tko, de če si ta hec res pravilno izračunaš, potem je sicer še vedno ceneje kot doma, ni pa lahka. Posebno za Tajske razmere ne. O tem bi se sicer še dalo napisati marsikaj, toda bodi dovolj. Mogoče kdaj drugič.

Da počasi zaključim. Življenje tukaj sploh ni poceni. Pa sam ne zapravljam ravno na veliko. Niti dotaknil se še nisem notranjih premikov, ki tudi nekaj stanejo. Pa daril, pa neumnih nakupov, itd. Vidim pa po svojih dvigih vsak mesec, da me  ta moj mesec bivanja  stane okoli 1.000 ojrov. Toliko o tistih, ki pravijo, da je to cenovno obljubljena dežela. Prihodnjič pa mogoče o tem, kako lahko dalj časa res živiš poceni. Informacije smo namreč zbrali in o tem bomo v bodoče še močno in skrbno tuhtali. Drugič me ne bodo več sezuvali. Majke mi! Mene že ne! Upam! Samo, so pa z vsemi “žavbami” namazani. Zato se bojim, da se bodo že še česa novega spomnili.  Ob letu osorej, seveda! Ni in ne bo nam lahka!

Objavljeno v Nedelja, Marec 14th, 2010 ob 13:35 in zapisano pod Naš način dela, Seksi. Komentarjem lahko sledite preko RSS 2.0 vira. Komentiranje trenutno ni omogočeno.